sreda, 26. december 2007
RECEPT ZA MOŽGANSKO MOČ
Znanstveniki so dolga leta proučevali prednosti raznih diet, ki so vsebovale več špinače in druge zelenjave pa tudi sadje. Raziskave so izvedli na podganah in ugotovili, da so se starejše podgane mentalno odzivale precej boljše, kot pa tiste, ki take hrane niso uživale.
Dieta, ki so jo podgane uživale, je vsebovala 2% zmrznjene, posušene šipnače. Ugotovili so, da so te živali imele precej bolj razvite motorične sposobnosti in so se tudi hitreje učile, kot pa tiste podgane, ki so jih hranili z običajno hrano za podgane.
Tudi na Univerzi v Mehiki, so prišli do podobnih odkritij, le da so tam podganam namesto špinače, dodajali borovnice. Borovnice vsebujejo ogromno količino antioksidantov, ki pripomorejo k boljšemu spominu in možganski sposobnosti podgan.
Znanstveniki predvidevajo, da antioksidanti v teh dveh živilih pripomorejo k inhibiciji prostih radikalov in tako zmanjšajo kumulativne efekte, ki vplivajo tudi na staranje možganov.
Obstaja pa tudi verjetnost, da bi antioksidanti s svojim delovanjem pripomogli k zdravljenju Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni.
V borovnicah je ta aktivna spojina ANTOCIANIN, v špinači pa karotenoidi kot je npr. b-KAROTEN in LUTEIN.
Karotenoidi so fitokemikalije (naravne kemične snovi, ki jih najdemo v rastlinah) z močnim učinkom, cenimo jih predvsem kot močne antioksidante in zaviralce raka. V industriji jih bolj cenijo kot rastlinska barvila, topna v maščobah, ki jih najdemo v pomarančah, rumenem, rdečem in zelenem sadju ter zelenjavi. Med več kot 700 znanimi karotenoidi, si jih zlasti 5 lasti status antioksidanta: alfa-karoten, beta-karoten, likopen, lutein in zeaksantin.
Alfa-karoten in beta-karoten se v telesu lahko spremenita v vitamin A, če le-tega telo potrebuje. Preostala količina deluje kot antioksidant, pri čemer je alfa-karoten precej učinkovitejši od beta-karotena. Po drugi strani pa alfa-karoten le redko zasledimo v raznih antioksidantskih dodatkih, kjer je beta-karoten redno navzoč in si zato zasluži daljšo omembo.
Beta-karoten je pigment oranžne barve, pomaga preprečevati srčni napad, nepravilni srčni utrip, kapi in raka, še posebej pljučnega. Seveda tudi na splošno spodbuja imunske funkcije in uničuje proste radikale. Nahaja se zlasti v temno oranžni in temno zeleni listnati zelenjavi, temnejša ko je zelenjava, več beta-karotena vsebuje. Glede na to, da se gre za pigment oranžne barve, velja omeniti, da je pri zelenjavi skrit pod zelenim klorofilom. Prekomerno jemanje beta-karotena naj ne bi imelo negativnih posledic oz. bi lahko povzročilo rahlo rumenkasto-oranžen odtenek kože, zlasti pri otrocih. Ravno zaradi njegove netoksičnosti ga večina antioksidantskih dodatkov vsebuje v velikih količinah (25.000 IU, kar je 500% RDA).
Torej, obogatite svoje jedilnike z jedmi, ki so dobre in koristne za vaše zdravje in bodo v neki meri tudi pripomogle k počasnješemu staranju...
LAZANJA na Koroški Beli
sobota, 27. oktober 2007
Slovar naše papice
kruh=KUŠ
paradajz= DAJZ
mleko=MEKA
pesa=PESA
riž=IŠ
šnita=NETA
čaj= TAJ ali ČAJ
skuta= KUKA in KUTA
meso=MESA,MES
kava=KAKA, KAVA včasih
jogurt=MAJA (ker občasno je jogurte BieneMaja)
piškot=KOTA
ko lakota kliče: NAM NAM
kaj sem gotovo pozabila, kaj pa niti ne znam napisat :-)
nedelja, 14. oktober 2007
Solatkamo
vse kaže,da bom objavila en post na en mesec, jao jao, kako mi čas beži. Je naneslo,da spet hodim v službo in delam še veliko preveč za zraven in moja prva skrb je seveda moja zverinica in moj mister T. Mame, ki ste zlo bizi, veste o čem govorim pa tut veste,da se ne pritožujemo prav rade, tak je lajf ane, to je naša energija.
Sicer se mamo fino, naša pupa že malo hodi, ne pa še tko,da bi pobirala ovinke, je zdrava in tudi v vrtec gre zelo rada, res zdaj vidim,kako je to ena super zadeva, doma nikoli ne moreš imeti take aktivnosti, kot jih imajo mali vrtičkarji. Govori že skoraj vse in je prava mala faca.
Glede papice pa smo res na konju. Količinsko poje malo a zato še vedno pridno jE na 2-3 ure. Tako da, smo še vedno skos v akciji. Ajda jE čisto sama, z vilčko, zelo lepo, tudi ne zamaže veliko, ko pa se naveliča, se loti obračanja krožnika in podobnih akrobacij.
Po novem se navdušujemo na kislem, predvsem solate. Pojedla je že 2 perčka zelene solate in sem jo samo debelo gledala, saj niti nima primernih zob (za sekljat). pa je kr šlo, malce se je zataknilo v grlu a je pogoltnila brez problema. Zakon je babičina domača vložena rdeča pesa, te poje vsaj 3 kolobarje pri kosilu in zraven ves čas govori "pesa pesa pesa". No, prvi favorit pa je zagotovo paradajz (po njeno "dajs"), tako da moramo kar pazit,da ni kje na očeh, ker bi ona to "am am" isti trenutek,ko ga vidi (beri:tudi ko gremo mimo kakšnega vrta). Lahko rečem,da ji tekne kar vse, vse vrste mesa (svinjsko pri nas jemo minimalno in ga še nisem dala), tuno,testenine, riž, razne žitne kaše, vso zelenjave, kosmiče in res ogromno skutic in jogurtov pa seveda še veliko tega. Ne grejo pa ji sladkarije,take mehke, smetane sploh videt ne more, od vseh še najrajše poje "milch šnito",ki je lahko tudi dober nadomestek za malo malico. Vsak dan poje tudi eno sadno stisnjenko,kar me zelo veseli. Rada tudi trga robide in grozdje,ki raste na vrtu. Danes je zmazala eno celo mandarinco.
Ker danes pišem bolj na splošno, lahko napišem, kako smo danes papali:
zajtrk: sadni jogurt s kosmiči,
malica: sadna stisnjenka Alnatura, mali pirin piškot
šeena malica: milch šnita, mandarina
kosilo: basmati riž z zelenjavo (stročji fižol,grah in korenje-vse z vrta) in riba (file ostriža) in paradajz seveda
zapozneli posladek: Zott čokolada/vanilija
malica:riž,ki je ostal od kosila (je sama hotela tako), nekaj žlic.
malica: sadna skutica in skorja zrnatega kruha
večerja: mleko za lahko noč (hipp)
čez dan je popila okrog 0.5 litra čaja, nekaj mleka in par požirkov čokoladnega napitka (šejk Milupa), zamika pa jo seveda tudi kava pa vse kar mi pijemo in jemo in damo v roke.
Ajda je učlovečen firbec :-)
zdaj pa grem nama pripravit nekaj malega večerje za v dvoje :-)
petek, 14. september 2007
Kako kaj papica v vrtcu?
Mislim,da smo krizo uvajanja v vrtec preživeli, ali pa bolje rečeno, sem jo preživela. Ajdika je super,vsak dan boljše, zdaj že uživa v vrtcu s svojimi sošolci.
Zelo me je skrbelo, kako bomo furali papico in vrtec, pa ne toliko, kaj je na meniju, ampak bolj v smislu, kako in kdaj bo jedla.
So rekli,da zjutraj rajši ne jesti,ker potem zajtrka ne bo hotela v vrtcu. Hm,to je bilo najbolj krizno, ker naša mici, ko se zbudi najprej reče "mama", potem kaj zapoje in pokaže,kje so bili komarji,kje je pepca (njena kolegica) in potem je že na vrsti "AM AM AM" in to vedno bolj glasno. ko je bila flaša,še ni blo take panike, na brzino sem naredila,zmešala pa gremo amam. zdaj pa je treba že zvečer vse naštimat za nizki štart za zajtrk, hehe. Oči jo previje in obleče,jaz pa papico na mizo.
Zdaj pa nam je vrtec podrl naše lepe jutranje obrede.pa smo hitro naredili nove, še lepše :-) zjutraj dobesedno drvimo v vrtec,ker naša pupa zjutraj mal potegne.da lažje dočaka zajtrk, ji malo pomagam takole: pol wasa kruhka, pirina palčka, pol mini graham žemljice, krhelj jabolka, nekatrine,grozdje...karkoli, samo da lahko drži v roki in po poti zoba.
Zajtrk v vrtcu menda kar poje. Mleko ji seveda ne gre, sploh ne iz tistih šalčk, ostaja pri čaju. doma ji soka sploh še nisem orenk ponudila, oz.ga ni hotla, tako da je zaenkrat čaj zakon. Sadja tudi precej poje tam, sploh grozdje, tut s kakšnim piškotkom jo pocrkljajo. Doma pa non stop rabuta robide (mama pa si beli glavo z fleki na oblačilih).
Težava pa očitno postaja kosilo, jE sama, vzgojiteljici ji pomagata,če rabi pomoč. vendar res zelo malo poje. ne vem,a štrajka, a ji hrana ni ok. če po pravici povem,meni osebno na pogled ni bilo preveč mamljivo, dišalo pa kar nekam je. tut kar dober jedilnik imajo, razni greski in čokolinoti pa Ajdi ne bodo prav preveč blizu, tko da upam,da imajo res dovolj papice tam pod pultom :-))
Pravijo,da naj me še ne skrbi, bo že orenk začela jest, sedaj sem se že navadila,da ko jo grem iskat, mam s sabo polno torbo hrane, sicer celo vožnjo poslušam "am am" himno.
torek, 28. avgust 2007
Čokolino "no go"
Sicer moram povedat,da nisem ravno pristaš raznih gresekov in teh čokolinov, pri nas doma tega sploh nismo imeli, se ne spomnim,da mi mami to kdaj kupovala (mami kako to?), tudi gres nismo toliko jedli. ni pa nič narobe,če se ga otroku ponudi občasno oz. ne ravno vsak dan, ker je res toliko druge izbire, da se splača za zajrtk ali večerjo pojesti kaj bolj konkretnega.
Veliko bolj so mi všeč Hippovi probiotični greski, ki se jih naredi z vodo, niso sladki, so iz bioloških sestavin, nimajo nič konservansov,barvil,arom...najbolj fino je to,ker obstajajo v veliko okusih in sadni so res dobri. to se mi zdi zelo koristno,saj to pomeni,da ima otrok rad tudi sadje in da loči okuse. no, vsaj jaz tako mislim in tako pri nas tudi dejansko je. čokolada nam ne gre najbolj. tudi prav.
Z mlekom se še vedno trudimo, počasi se navajamo na alpsko mleko, domačega dobimo občasno. sem ji dala poskusit tudi hippovo mleko za otroke (ja tudi to obstaja,je bolj hranljivo in narejeno tako,da zadosti potrebe majhnega otroka) in ji je malo bolj potegnilo. bomo videli, samo da pije mlekec.bo že.
Je pa prava umetnost dobiti noter dobre pol litra mleka oz.mlečnih izdelkov, kolikor jih potrebuje na dan.
torek, 21. avgust 2007
Kraljevi zajtrk
jaz pri zajtrku takoj pomislim na tisto hranljivo piramido oz. še rajše na rek: zutraj jej kot kralj...no pa sem ugotovila, da veliko ljudi to pojmuje čisto napačno. to ne pomeni,da se moraš nabasat 3 kosov kruha in popit mal soka al pa kofe. no way, to je veliko težkega dela za želodec.
Zajtrk naj bi vseboval vse hranilne snovi, ki jih telo potrebuje za dober začetek dneva. ker potrebuje veliko goriva, je prav da prevladujejo ogljikovi hidrati in vlaknine ter voda.takoj za njimi pa beljakovine,vitamini in minerali.
se pravi, da ob kosu dobrega,polnovrednega kruha, namazanega s kakim namazom,sirom, ponudimo še jogurt (tudi sadni so fajn) ali kozarec mleka, ali kosmiče v mleku, košček sadja, naravni sadni sok ali celo list solate, paradižnik, rezina paprike,tudi kakšen orešček bi lahko pozobali. od teh stvari se res da kraljevsko najesti.potem je tu še tuna, razni sirni/zelenjavni namazi, domače marmelade, siri,jajčka....
Naša pupa zjuraj najrajše jE sadnji jogurt, notri ji dodam še par žličk skute ali pa kosmiče. zraven še zoba malo temne žemljice ali koruzno rezino. sadje si potem privošči kasneje, čaj pa itak skos pije, nad mlekomo v lončku pa ni bla preveč navdušena (prej po flaši). no ja,se bo že navadila. za začetek je super, samo da ima raznoliko hrano in da z veseljem papa.kar gre.
Kosmičev trik
ovsene kosmiče sem enostavno uprašila (beri grobo zmlela) in jih dam kar v kak mlečni jogurt ali v mleko.
priporočam. kosmiči so super zadeva za zajtrk.
Kravje mleko. DOMAČE kravje mleko.
no,to pišem zato, ker sem res od mnogih, mogih slišala, da je naravno kravje mleko, sveže, prav ogabnega okusa in da celo smrdi.
res?
NI RES.
jaz sem ga previdno in v strahu malo srknila, za probo (naš oči je seveda pogumno nagnil flašo,saj je kot otrok popil vsaj en liter svežega mleka na dan!!!). moram reči,da sem bila res prav presenečena, sploh nobenega vonja, nič, okus pa povsem po mleku oz. tak malo sladek. občutek pa malo bolj poln, kot pa tale 1.6 izvedba.
Neobdelano mleko ima gotovo daleč največ hranilnih snovi, naravno dodanih :-). je pa res,da je bolj mastno, okrog 3.5 mm. zato ga bomo pri nas pili bolj v jutranjih urah, v kombinaciji z ostalimi živili. predvsem pa bo namenjeno Ajdi. to,če ga bo pila pa je drug projekt.
Jutranje flaše nimamo več, po navodilih,naj bi na dan užila okrog 600ml mleka oz. mlečnih izdelkov. to je kar veliko.tako da bom mleko tudi malo več uporabljala v kuhariji.
Riba ribica
se menda boljše peče na margarini, kot pa na olju. pri nas smo ga sprobali, prvič katastrofa (nastala je pašteta), drugič pa je bil slasten, sem dala kapljico olja,vroče segreto,da je zakrknilo na obeh straneh, potem pa zmanjšaš T. marinada in limona obvezna.
vemo pa,da je losos poln dobrih maščobnih kislin, omega 3.
TUNA
je lososova kolegica. enako jo skuhamo-zapečemo in jo solimo šele na koncu.
GIRICE
to so tiste tamicene. čist simpl za naredit, pomokaš in vržeš v cvrtje. moka naj bo ostra ali koruzna.
SARDELE
so plave ribe, tudi iz Jadrana, ko jih skuhamo jih imenujemo sardine.
KOVAČ
je ene vrste car med ribami, naj bi bil bolj nobel in zelo drag. Prepoznamo jo po črni pegi.
- sveža riba ima prijeten vonj po morju, so spolzke, meso je videti zdravo in gladko ter čvrsto, škrge ima temnordeče ali rožnate, najbolj prepoznavne pa so izbuljene in bistre oči. Tudi luske so tesno ob trupu.
- odmrznjeno ribo prepoznamo z enostavnim preiskusom: po odtisu (luknjici) prsta v trupu.
- plave ribe so kakovostne in tudi poceni, bele so dražje, a niso bolj kakovostne.
- ribo pred kuhanjem mariniramo kako uro: jo premažemo z oljčnim oljem+strok česna+vejica rožmarina+nekaj kolesc limone+malo masla+malo belega vina in nato spet oljčno olje.
- gojene ribe so svetlejše barve in imajo nekoliko zatohel vonj.
- večina rib pri nas pride iz Piranskega zaliva in iz Maroka.
- vedno jih očistimo v osoljeni vodi.ribo prelivamo, ne sme pa biti potopljena v vodo.
- priporočljivo je 400g rib na teden (jih pojeste toliko?).
- zdravje: čim dorbnejša je plava riba, tem bolj zdrava je. praktično nimajo maščob in so nizko kalorična hrana. dragocene so zato,ker vsebujejo nenasičene maščone kisline (omega 3), ki jih organizem ne more sintetizirati sam. so polne vitaminov (ADBK) in mineralov. bele so lažje prebavljive kot plave. še bolj zdrave pa naj bi bile,če bi jih uživali z glavami in kostmi vred,ker tako dajo več kalcija (jaz pri ribi vedno pojem "lička",najboljše meso.kosti pa se še nisem lotila :-)).
ponedeljek, 20. avgust 2007
Papica je bla na dopustu
me veseli,da berete blog, sicer je dovoljeno tut kej napisat :-)
no, na morju smo seveda obiskali ribarnico in si privoščili ribce. moram reči,da naši miški ribe zelo teknejo, zadnjič je pojedla skoraj četrt res velikega brancina. carsko. tudi blitva ji sede zraven, s krompirjem, pa spet paradižnik, z vrta je res slasten.
Ribice je seveda treba ZNATI narediti, najboljše jih zagotovo pripravi moja mami, je res pravi profi (to se vidi tut v genih), zato prosim mami, napiši, kako se pravilno pripravi riba, plissss.
jaz pa bom pridna in v zanimivosti napisala kaj o ribah. že zdaj pa lahko povem, da ribe zagotovo veliko veliko premalo jemo, sploh tiste, ki so bogate z omega 3 in 6 maščobnimi kislinami.
vabljeni tudi ostali,da delite ribje recepte tukaj :-)
četrtek, 9. avgust 2007
Bučke v omleti
Morska pojedina
torek, 7. avgust 2007
Zobki nič ne jejo
No, danes me je spet razveselila, ko se je kar sama lotila kuhanega stročjega fižola in ga jedla tako v roki. Lahko pa res potrdim, da zelo rada jE paradižnik iz solate. Domač je še posebej slasten. Omenjeni jedi sta bili posladek oz. dodatek h kosilu: krompirček+ korenček z vrta in bučke na pari. delno pretlačeno.
upamo na boljše čase :-)
petek, 3. avgust 2007
Čistimo skrinjo
Danes so na sporedu sarme, me pa zanima, kako bo jedla naša zverinica. Glede na to,da ima rada kislo, se zna zgoditi, da ji bo sedlo. Bomo videli kmalu.
četrtek, 2. avgust 2007
Župca cookin'
v večji lonec daš meso za juho, goveje. preliješ z mrzlo vodo. zraven lahko daš tudi 1 mozgovo kost in 1 rahlo kost, lahko tudi goveji rep. začneš kuhati.
Nato dodajaš zelenjavo:
- 1 stisnjen paradižnik ali žlička mezge,
- pol paprike, jaz dam rdečo,
- kocen zelja ali list zelja,
- ohrovtov list,
- peteršilj korenino,
- peteršilj zelenje,
- zeleno narezano na kocke,
- zelo malo zelenja od zelene (močan okus),
- na kocke narezana koleraba,
- 2 stroka česna, prerezana,
- 2 majhni čebuli, popraženi, neolupljeni,
- kocen cvetače ali brokolija,
- 1 žlička soli
- če kakšne zelenjave ni, nič hudega.
- korenje damo v juho kasneje, da se ne razkuha,ampak je čvrsto kuhano in da juha ni presladka od korenja.
Začimbe(zelo pomembne):
- poper v zrnu,
- koriander v zrnu,
- piment v zrnu (3-4),
- muškatni orešček (max 1/4),
- ščep žafranike, janeža, rožmarina, bazilike in
- lovorjev list.
Pustiš, da počasi vre.
Dodaš lahko tudi eno malo vejico luštreka.
Kuha se 2 uri, največ.
Ohlajeni odstraniš maščobo,ki plava na vrhu in precediš.
Dober tek!
ponedeljek, 30. julij 2007
Goveja župca je zakon.
Tam kjer domače juhe ne kuhajo res veliko zamujajo, če ne drugega, vsaj za voljo otrok se je vredno potruditi in si vzeti čas. Instant roba (tudi iz vrtcev) sploh ni primerljiva s tem zakladom.
Jutri bom napisala recept, ki je "izum" moje mame, najboljše kuharice na svetu. Njeno župco bi prepoznala med tisočimi, zagotovo.
Maratonska papica
takole smo začeli:
- zjutraj mleko + riževi kosmiči (po flaši), nato kmalu nekaj drobtinic zrnatega kruha
- višnjev jogurt Dukat
- pol velikega kozarčka bio žitne kaše s sadjem (hipp)
- 1/3 wassa kruhka + čaj = spanje
- kosilo: goveja juha s pretlačenim mesekom in eko korenčkom.+dodane testenine, take majhne pentljice. zelo teknilo.
- banana z breskvijo, pretlačeno.1/3 je ostala za mami.
- sadna solata, bio, v koščkih (hipp), pol kozarčka (v varstvu)
- ena pirina bobi palčka (BioPrimo), jaz ji odhrustnem dol kristalčke soli (recimo da to ni obrok,so bile bolj oči lačne).
- kaša za lahko noč po flaši.
popila je skoraj liter čaja čez dan.
za jutri še nimam planov, verjetno nekaj brezmesnega.
sobota, 28. julij 2007
Za otroke kuhajmo zdravo
Avtor: Pavlič Emilija
Dragi starši, dragi otroci, drage none in nonoti! Odlomek iz moje knjige »ZA OTROKE KUHAJMO ZDRAVO«
Majhen sem, Srečen, sončen in nasmejan! Zdrav sem – vedno razigran. Ko sem bolan – Sem s skrbjo in ljubeznijo obdan. Ko odrastem, se šele zavem, – da zaupam vam – odraslim ljudem !
Prihodnost ima le narod, ki skrbi, da zdravje otrok ne bi bilo ogroženo. Odrasli ali res ne slišite prošnje tistih otrok in mladostnikov, ki morajo jesti nezdravo ?
Kar težko je v teh časih znova in znova pisati in prepričevati, da je na področju prehranjevanja nujno hitro ukrepati. Vedno več otrok je bolnih, debelih in predebelih, za kar mnogi niso sami krivi. Industrijska prehrana je za mlado generacijo ne zdrava, vendar jo ponujajo na vsakem koraku. Žal tudi doma, v vrtcih, šolah in tudi v domovih za ostarele.
Prehodila sem pot otroštva, mladostništva in srednjih let. Sedaj sem stopila v jesenska leta. Vedno bolj sem prepričana, da je prehrana v prvih 20 letih življenja najbolj pomembna. Zato me zelo skrbi sedanja generacija otrok in mladostnikov. V veliki večini se nezdravo prehranjujejo od 1. do 18. leta v ustanovah in tudi doma. 18 let!!! To je slaba dota za starost. Saj se starost dela v rani mladosti. Zato so spremembe več kot nujne.
Značilnost slovenske prehrane je hrana »na žlico«oziroma »ena rihta«. To ni osiromašena ali revna hrana, kot nekateri zmotno mislijo in zato kuhajo vsak dan za vsak obrok preveč jedi, riht ali kot se strokovno reče hodov. Tak način prehranjevanja zelo podraži družinski proračun za prehrano, ljudje porabijo preveč časa za kuhanje hrane in peko peciv. Posledica je prenajedanje ali požrešnost. Tako imajo mnogi težave z debelostjo in kar je najhuje, take prehranske navade se prenaša tudi na otroke. Iz svojih dolgoletnih kuharskih izkušenj kuharice lahko z gotovostjo trdim, je najprimernejša hrana za otroke, mladostnike, starejše ljudi, pa tudi za sodobne menengerje. Preprosta hrana, skuhana iz svežih sezonskih živil in po načelih zdravega prehranjevanja. To pomeni malo in dobro. Malo mesa, obroki naj ne bodo iz zamrznjenih živil, jaz zmrznjene hrane že nekaj let ne jem. Še manj že pripravljene ali na pol pripravljene hrane. Obroki naj ne bodo iz hrane v pločevinkah in plastiki (nepotrebna embalaža), brez umetnih začimb in drugih umetnih dodatkov. Tudi »instant« hrane ne. Za otroke do 15 leta ne dodajamo nobenih alkoholnih dodatkov v hrano ali v peciva. Tudi pecilnega praška in sode bikarbone ne! Za otroke in starejše ljudi zelo malo solimo, nič ne popramo in ne uporabljamo prekajenega mesa!
Zdrav in uravnotežen obrok lahko pripravimo iz dveh ali največ treh jedi. To je na primer mineštra s koščkom svežega mesa brez maščobe ali na zraku sušenega pršuta. Lahko pa so obroki brez mesa, če je v njej fižol, čičerka, leča ali druga, dobro namočena stročnica. Če kuhamo mineštro, dodamo maščobo in sol samo enkrat. Če pa kuhamo več jedi za en obrok: predjed, juha, glavna jed, prikuha, solata, sladica, pa je treba dodajati večkrat.
Za otroke so primerne tudi močnate jedi. Mlečna kaša, riž, kosmiči ali polenta z mlekom. Nekateri otroci so pri 10 tih letih že brez zob, kot stari ljudje. Nekateri sploh ne znajo ugrizniti v jabolko ali hruško. N e poznajo suhega sadja, kislega zelja, svežega korenčka. Dragi starši, ko ponudite otroku cel korenček, ne sme skakati, ne sme se smejati in ne jokati, ker je nevarno da se zaduši. Da bi otroci raje jedli morske ribe jih je potrebno najprej oprati v osoljeni vodi, pa ne bo v hiši značilnega vonja po ribah.
Malo večji otroci, ki si lahko že sami kaj skuhajo ali spečejo jim podarjam koristen nasvet. Ko se lotimo kuhanja, najprej segrejemo ponev ali kozico, šele nato damo olje in takoj jajca, meso ali zelenjavo. Tako ni nevarnosti, da bi prišlo do požara in ne do opeklin. Suho ponev lahko odmaknemo, vročega olja pa ne. Še bolje pa je, da damo v hladno kozico vse na enkrat. Temu pravimo kuhanje na hladno. Drugi nasvet pa je, da vsa peciva in kruh postavimo v hladno električno pečico in šele nato prižgemo, da prihranimo energijo in ni nevarnosti, da bi se opekli. Malo pred koncem peke ugasnemo in še malo počakamo.
Mnogi mladostniki sploh ne znajo lepo jesti. Zato je kultura prehranjevanja zelo važna v zgodnjem otroštvu. Otrok, ki ga naučimo pri 3 ali 4 letih, da pravilno uporablja pribor za špagete ali za rezanje, si bo pri 7 sam očistil ribo. To sem postorila pri mojih otrocih in vesela sem, da sem jih teh veščin naučila, še preden je prišla puberteta. Lepo je gledati otroke, ki znajo lepo jesti in piti.
In ravno pri pitju delajo starši veliko napako. Predolgo pije otrok čaj v steklenički. Nič čaja in nič stekleničke že pri enem letu. Namesto čaja jim damo vodo ali vodo z limono in to v zelo majhen, ne pretanek steklen kozarček. In tudi kasneje otrokom ne ponujamo vode v PVC kozarčkih, sploh pa ne vročih napitkov. Odrasli radi pijemo iz kristalnih ali vsaj iz steklenih kozarcev. Zakaj ne bi tudi otroci in mladina, kadar le lahko. Tudi to je na nek način zgled in spoštovanje mlade generacije, da bodo postali dobri in kulturni gostje. Besede kot so hvala, prosim ali izvoli je lepo slišati iz ust staršev in otrok. Tako je tudi kosilo boljše, saj je le dobro vzdušje pri mizi porok za uživanje v hrani.
Malica za šolski izlet
Malica za šolski izlet
Avtor: Koman Mojca, univ. dipl. ing. živ. tehn., svetovalka za zdravo prehrano
Ocena:
Šolsko leto se počasi končuje. Starši se pogosto sprašujemo, kako naj svojim otrokom pomagamo v stresnih zadnjih dneh šolskega leta. Morda s kakovostno hrano? Junij je tudi mesec ekskurzij in končnih izletov. Kaj jim pripraviti za popotno malico, ko gredo igrivostim in veselju na izletu naproti?
Naše telo gradijo celice. Prav vse v nas je zgrajeno iz teh očem nevidnih struktur, ki poganjajo naše telo. Srce, koža, kosti, lasje, vse sestavljajo celice. Celica je tista struktura v telesu, kjer se ustvarjajo hormoni, strukturne molekule za gradnjo novih las, obnovo kože po nesrečnem padcu s kolesa, protitelesa ter tudi energija za premikanje nog, ustvarjanje novih povezav v možganih ali iskanje podatka pri kontrolni nalogi. Celice so sposobne opravljati vse te naloge samo takrat, ko jim damo na voljo potrebne surovine. Hrano, ki jo zaužijemo čez dan, naš prebavni sistem razgradi na osnovne molekule, čemur pravimo prebava. Te osnovne molekule nato v črevesju preidejo v kri, ki jih pripelje do celic. Osnovne molekule vstopajo v celice prek polprepustne membrane, kjer se v procesih presnove pretvorijo v energijo ter telesu lastne molekule. Iz kakovostne in hranilne hrane po prebavi ponudimo celicam raznovrstno paleto hranilnih snovi, celotno skupino aminokislin, pomembne in esencialne maščobe, ogljikove hidrate, vitamine in minerale. Če bo na voljo vse, bo delo kakovostno in učinkovito opravljeno, sicer se lahko celo ustavi. Kot v tovarni, ki ne zmore ustvariti končnega izdelka, ker na voljo ni ključnega vijaka. Vse delo celic je torej odvisno od naše hrane!
ZAJTRK – GORIVO ZA ŠOLARJA V zadnjih šolskih dneh se v glavah naših mladih šolarjev krešejo misli, odpirajo novi miselni vzorci, ki jih je več, če je njihova prehrana dobra. Zgovoren je primer zajtrka, ki nadomesti izrabljene zaloge hranil. Če šolar odide v šolo brez potrebnega goriva, slabše misli, sodeluje in brska za podatki, ki bi mu omogočili boljšo oceno. Za zajtrk nam v današnjem hitrem tempu življenja pogosto »zmanjka časa«. Pripravo si lahko olajšamo, če si zajtrk delno pripravimo vnaprej. Že pripravljen jajčni, ribji ali skutni namaz ali povsem običajno popečeno stepeno jajce lahko s kosom zrnatega kruha pomembno vplivajo na sposobnost mišljenja. Tudi kruh z maslom in medom je odlična popotnica v nov dan. Sadje v mleku, jogurtu, pinjencu, sirotki ali kislem mleku lahko kosmiče s prikupnimi junaki iz risank spremeni v zdrav obrok.
NAMIG Lososov namaz
Namaz pripravimo iz pečenega fileja lososa brez kosti, ki mu dodamo kislo smetano, limonin sok, sol in sesekljana zelišča. POSLADKI – MALI, A VSEENO VELIKI GREHI Otroci radi posegajo po bonbonih, čokoladicah in podobnih posladkih. V njihovem moledovanju jim ustrežemo, še najraje stari starši. Mnogi so tudi mnenja, da posladek tu ali tam nič ne škodi, še najmanj žlica sladkorja. Če kritično precenimo prehrano otroka čez dan, opazimo precej takšnih malih grehov. Pogosto so otroci tudi neješči, izbirčni in namesto enolončnice, ki ji sledi rižev narastek, pojedo le slednjega. V vnemi, da bi pretirano suhemu otroku pridobili kakšen prepotreben kilogram, mu ustrežemo z različnimi sladkimi jedmi. S tem mu ne koristimo, le napačne prehranjevalne navade mu privzgojimo. V telesu namreč vlada neprestana bitka s količino glukoze, ki se pojavi kot glavni končni produkt razgradnje zaužite hrane v krvi. Danes bolje poznamo reakcijo telesa na ogljikove hidrate in nadzorovanje glikemijske reakcije. Možgani, živčni sistem in mišice nujno potrebujejo glukozo za energijo, vendar je v krvi dovoljena le točno določena količina glukoze. S prehrano, ki je bogata s sladkorji ali ogljikovimi hidrati z visokim glikemijskim indeksom (beli kruh, beli riž, testenine iz bele moke, koruzni kosmiči, razkuhana hrana ...), in z obilnimi obroki hitro dosežemo previsoko raven glukoze v krvi. Vsak presežek za trebušno slinavko pomeni signal za sproščanje hormona inzulina, kar hitro vodi v znižanje glukoze v krvi ter pretvorbo glukoze v maščobne kisline in triacilglicerole. S prehrano, bogato z vlakninami, minerali, vitamini (polnovredni kruh, neoluščen riž, semena, oreški, stročnice, sadje ...), kjer je razgradnja počasnejša, torej z živili z nizkim glikemijskim indeksom, ustvarjamo enakomerno raven glukoze v krvi, brez nepotrebnih presežkov in padcev. Nihanja količine krvnega sladkorja lahko privedejo do slabše odzivnosti, utrujenosti in tiste znane sitnobe lačnega otroka, ki kar hlasta za hrano. Na podlagi naučenega pa znova poseže po hitri potešitvi v obliki sladkih živil. Tako se telo navadi na zares slabe prehranjevalne navade, ki kasneje, ko obdobje neješčnosti mine, pogosto privede do težav s čezmerno telesno težo.
V NAHRBTNIKU ZA ŠOLSKI IZLET Kaj torej ponuditi otroku, ko odide dogodivščinam šolskega izleta naproti? Zagotovo mu je vredno pripraviti kakovostno hrano v nekaj manjših obrokih. Tako bo lahko porabljeno glukozo v krvi nadomeščal brez nepotrebnih nihanj. V njegovem nahrbtniku naj bo sendvič iz polnozrnatega kruha ali kruha s semeni. Različni hranljivi namazi kruh obogatijo. Na namaz lahko po želji dodamo rezino kakovostne mesnine in/ali sira ter list solate, da v manjši meri zadostimo potrebam mladega organizma po vitaminih in mineralih. Sendvič naj otrok poje v prvi polovici dneva, ko dnevne temperature še niso tako visoke, s čimer se izognemo kvarjenju živila. Različne majoneze in francoska solata za malico niso primerne. Sendvič lahko zamenjajo tudi žemljica, rezina sira ali narezane kocke sira, redkvice, olive, če so jih otroci vajeni. Poleg sendviča lahko v nahrbtniku čaka tudi jabolko, hruška, banana ali poljuben sezonski sadež. Suho sadje ne more nadomestiti svežega sadeža, lahko pa je odličen prigrizek in posladek, denimo med vožnjo z avtobusom. Slane palčke, čips, prigrizke z arašidi in podobno otroci obožujejo. Namesto takšnih prigrizkov jim raje ponudimo mandlje, pražene lešnike, arašide v lupini, pistacije. Nekateri otroci sicer oreškov zaradi alergij ne smejo uživati, posebno pozornost je treba nameniti tudi bolj pozornemu grizljanju. Slednjemu se lahko izognemo, če otroku spečemo pecivo z oreški ali mu ponudimo žitno ploščico z oreški. Cena oreškov je sicer nekajkrat višja od običajnih nehranljivih prigrizkov, vendar je za zdravje vredno porabiti tudi kakšen kovanec več.
NAMIG Jogurtovo pecivo malo drugače Osnovne sestavine (1 jogurt, 2 jajci, 1 vanilin sladkor, 1 jogurtov lonček ržene ali polnozrnate moke, 1 lonček in pol bele moke, 1 pecilni prašek, pol lončka rjavega sladkorja, pol lončka olja) zmešamo, nato dodamo ovsene kosmiče, namočene rozine, grobo zmlete orehe, mandlje, lešnike, neslane arašide, sončnična semena in narezane datlje. Pečemo 30 minut pri 180 stopinjah. Uporabimo lahko različne mešanice moke, oreškov in suhega sadja.
Izleti so namenjeni tudi razvajanju, zato je nesmiselno mišljenje, da se sem ter tja ne bo v ustih znašel tudi bonbon, čokoladica ali sladoled. Ne pozabimo pa, da je otrokov želodec bolj majhna vrečka, kot nekakšen skoraj popolnoma spuščen balon. Tja prav veliko le ne gre. Če ga zapolnimo s sladko in revno hrano, vanj nekaj časa ne bo mogel hranilen obrok.
Možganske celice imajo podaljške, aksone, obdane z mielinsko ovojnico. Ta je v veliki meri iz nenasičenih esencialnih maščobnih kislin omega 3, s katerimi so bogate ribe, predvsem losos in skuša. Pogost vzrok za motnje pozornosti je pomanjkanje maščobnih kislin omega 3.
Živila z nizkim glikemijskim indeksom Polnovredni ovseni kruh, polnozrnati kruh s semeni, rjavi neoluščen riž, testenine »al dente«, ajdova kaša, krompir v oblicah, breskve, fige, hruške, jabolka, grenivke, suhe marelice, avokado, špinača, blitva, brokoli in druge križnice, fižol, grah in druge stročnice, paradižnik, kumare in bučke (ne pa tudi buče), arašidi, bučna, lanena, sezamova in sončnična semena, mandlji, orehi in temna čokolada s 70-odstotnim deležem kakava. Od napitkov in pijač imajo nizek glikemijski indeks tudi vsi sveži sadni in zelenjavni sokovi (ker vsebujejo veliko vlaknin), pinjenec, kefir, sojino in kislo mleko, sir, sirotka, vino, kava, zeleni in črni čaj. Lahki namazi, lahki jogurti in podobni izdelki brez maščob imajo visok glikemijski indeks, saj je pri njih maščoba, ki razgradnjo upočasni, zamenjana s škrobom.
Članek objavljen v Otrok in družina, junij 2007
Nekaj zelenjavnih trikov
Trenutno, mi glede skrite zelenjave, pride na misel naslednje:
-nikoli ne naredim čistega pireja, ampak dam vedno zraven eno zelenjavo (brokoli, cvetačo, korenje)
-nikoli ne naredim čiste bolonez omake, ampak je zmeraj poleg mletega mesa zraven ene vrste zelenjava (zelje, brokoli,….)
-zelenjavo poskušam čimbolj zmiksati, da je ni videti. - Ko vidim da se začne zmrdovati nad hrano, ga zamotim s tem, da bova hrano malo s parmezanom posula gor.
-Pa dosti več poje, če mu pomagam jesti- ker vidi kako pitamo sestrico, bi tudi on rad da ga pitamo
Nekaj postov s forumov
p.s. o tem že govori članek v prejšnji reviji MMalček,kot sem rekla, počasi bomo vedno bolj informirani o tej problematiki.
Nekaj zanimivosti o kavi
Nekaj zanimivih stvari o kavi:
*kava poleg zloglasnega kofeina vsebuje tudi flavonoide, ki delujejo antioksidativno. to pomeni, da preprečujejo škodljive vplive, ki jih povzročajo prosti radikali. ti nastajajo v telesu zaradi različnih zunanjih dejavnikov in notranjih dejavnikov (staranje, kajenje, slaba prehrana...). Torej ni čudno,da kadilci radi kombinirajo cigareto s kavo (kao).
*dovoljena količina je 8 skodelic kave na dan (uh, halo???? a ni to mal velik).
*kofein je naravni alkaloid, s kemijskim imenom trimetilksantin. čist je povsem brez vonja in je bel prah, temperaturno je obstojen, kar pomeni,da pri praženju ne izgubi veliko na vrednosti.
*alkaloidi so naravna poživila, ki delujejo na centralni živčni sistem, kar pomeni, da se sprostijo hormoni, ki stimulirajo naše razpoloženje, koncentracijo, tudi krvni tlak (npr. adrenalin).
*najdemo ga tudi v Cocacoli (to je itak ena velika svinjarija, ki jo zlahka skuham v labu) in protibolečinskih tabletah.
*kapučino -50mg kofeina, 2dcl cocacole - 25mg kofeina, tablete 50mg kofeina, močne tablete -200mg kofeina.
*namen tvorbe kofeina v rastlini Piper Methysticum (vrsta poprovca) je zelo praktičen. Ima vlogo pesticida, naravnega!
*Učinki kofeina: pospešuje nastajanje in odvajanje seča, razširja dihalne poti, pospeši srčni utrip, poviša krvni tlak, zmanjša izgubo krvi pri ranah (ker se krvne žilice na površini kože skrčijo, tako se pospeši pretok krvi skozi mišico), razširja zenice, poviša raven razpoloženja,poveča pretok krvi skozi želodec (posledica je tudi večje izločanje želodčne kisline),glikogen v jetrih se sprosti v kri, kar zagotavlja dovolj energije (zato smo tudi naspidirani in lažje delamo zraven kako fizično aktivnost).
*absorbcija v krvni obtok: 15-30 min, v telesu je razpolovna doba 6 ur,se izloči in se ne akumulira.
*Slabi učinki: slabost, notranji nemir, nespečnost, drhtenje, močno razbijanje srca, vnemirjenost, spahovanje, nervoza, NESPEČNOST, tudi glavobol.
smrtna doza je 10g (170mg na kilogram telesne teže), se pravi,da bi morali popiti okrog 100 skodelic kave...
*če nenadoma prekinemo z mero kofeina, lahko pride do znakov odvisnosti: utrujenost, depresija....
*POZOR: če spijete veliko skodelico kave ob 15h (200mg), je ob 21h še vedno okrog 100mg kofeina v krvi. to pomeni,da bi lahko težko zaspali.
*čaj vsebuje pol manj kofeina kot kava.
*deluje direktno na možgane, kar tudi pomeni,da smo po pitju pravega čaja bolj skoncentrani in imamo boljše reakcijske sposobnosti.
*kava zmanjšuje absorbcijo železa, zato je pomembno,da je nosečnice zaužijejo čimmanj.
*kofein pospešuje izločanje kalcija iz kosti v urin, zato je pomembno,da so ljudje nagnjeni k osteoporozi previdni pri pitju kave in pravega čaja.
*pijače s kofeinom lahko pozročajo razjede na želodcu.
*dokazano je,da kofein povzroča fizično odvisnost (uh, be careful).
*športni dosežki so pri zaužitju kofeina za do 10% boljši.
*pravi čaji imajo več antioksidantov kot kava.
no, jaz popijem 2-3 skodelice na dan, rada imam zelo mlečno kavo, Jacobs instant mi je d best. pijem jo dolgo časa,razen ko je zverinica zraven in hoče šalco, pol je na eks.
Skutica skutica kaj vse imaš?
zdaj,ko je bilo tako vroče, se naša pupa precej manj jedla, da včasih sploh nisem vedela,kaj jo drži pokonci. popije pa ogromno čaja, vsaj to. poje pa tudi kar nekaj sadja, marelice ji zelo sedejo.
danes imam v planu goveje zrezke, verjetno kar s skutinimi njoki pa z malo sira. za zelenjavo pa bo kar solata-paradižnik.
zdaj se tudi poslavljamo od jutranje flaše, začeli bomo z navadnim mlekom, tudi med in vse ribe že lahko je. izogibali se bomo še morskih sadežev, sploh školjk, svinjskega mesa (ga že tako bolj malo pojemo) in raznih proizvodov,ki so polni konzervansov (hrenovke,paštete).
danes smo imeli namreč posvetovalnico in se kar držim navodil pediatrinje že od začetka in je vse ok.
sem bla pa včeraj prav šokirana, kaj vse vsebuje en mali lonček sadne skute (okus borovnica). grozno pa saj to je vse umetno, komot tole spacam v laboratoriju, samo ene 10 sestavin s posebnimi oznakami bi rabila. joj joj, kaj vse pojemo, popijemo, dihamo.....in prav nič čudno ni,da je toliko alergij, enih čudnih bolezni, neznanih viroz....vedno bolj spoznavam,kako so domači pridelki dragoceni, resnično!
Kisle kumarce so njami
kosilo danes: korenčkov pire z bučkami (speštano + malo smetane za kuhanje, bučka kuhana na pari), njami! poleg tega (in jutranjega mleka) pa je pojedla 1/4 banane in 2 marelici, malo bio sadno rezino (pol), jogurt Biene Maja (količina ravno pravšnja), gozdne sadeže z jabolkom, probiotični gres.pred spanjem pa flašo.
in jutri zjutraj bomo spet rabli lopato za kidanje iz plenice, ;-)))
p.s. se odločamo, ali bo Ajda pila domače kravje mleko (prekuhano seveda). od tega bo res vsaj nekaj imela.
o mleku samem pa kdaj drugič, sem nekoč na faksu opravila seminarski izpit iz kemije mleka.
Mineštra potolkla vse rekorde & repično olje
Poleg mineštre smo maličali tudi marelice, bio žitno kašo z jabolkom, nekaj pirinega kruha, jogurt borovnica...
Danes sem prvič sama poskusila repično olje. nima nobenega posebnega okusa, je pa zelo priporočljivo za otroke, sem brala, da celo od začetka, ko se prične hranjenje z gosto hrano, naj bi bilo povsem varno, to pa zato,ker vsebuje zelo malo nasičenih maščob in holesterola in je hranljivo.
Sicer pa je olje no.1 zagotovo laneno olje, ki je izjemno bogato z omega3 maščobnimi kislinami, žlička na dan je več kot dovolj za organizem.
plana za jutri še nimam, zagotovo bo pusto meso, je že čas.v petek pa ribice.njam.
Mineštra
za jutri pa sem že skuhala (bla pridna,ker bo pester dan) tako mineštro s stročnicami po svoje: por sem popražila,da je zasteklenel, dodala malo vode, eko korenček 5x narezan na kolobarje, 2x manjši krompir, eko stročji fižol, eko grah,malo rjave leče, malo pire, malo prosene kaše, malo sojinih kalčkov, eno rezino kolerabe, eno rezino rdeče paprike, liste sušene bazilike, ščep koriandra, peteršilj,sol,majhen košček slanine. verjetno sem še kaj pozabla napisat. kako bomo pa papali pa bomo videli jutri.
priporočam obisk tržnice, mi smo se založili z nabranimi borovnicami in lisičkami. jurčke pa smo naročili pri moji botrci. tudi maline smo spravili v skrinjo, Ajda jih zelo rada jE. Robide pa še pridno zorijo in čakajo na želodčke :-)
Spet ena pojedina
V prozorno folijo za pečenje sem dala telečje zarebrnice, posolila, začinila, dala zraven zelenjavo: papriko,česen,kolerabico košček,korenje eko, mali paradajzki, nekaj vode in nekaj rdečega vina. Zraven pa smo še pečen krompir z vrta, kifeljčar. Toplo priporočam pečenje v tej foliji,ker je okus res dober, izredno sočno meso, da ne omenjam omakce, ki se naredi spodaj. slastno. vse smo pomlatili :-)
Prosena kaša namesto testenin
aja še to, včasih ji v mlačen pire potem dam še kakšno žličko olivnega olja.
Romana, vabim te,da svoje izkušnje in znanje napišeš kar tukaj.bom vesela.4. julij 19:16
Telečji dan
Ajda je zjutraj popila flašo, nato pojedla pol wasa kruhka (7 fibres), kasneje pa bio Hippovo kašo sadje z misliji.
Ko pride oči pa pojemo telečje zrezke z gobicami in basmati riž. to se bo pa še skuhalo, upam.
aja, včeraj je popila okrog pol litra čaja in slab deci vode (pije jo iz tamale flaške od vode Jana).
danes pa je manj popila,ker še nisva bli zunaj...
PAPICA se je začela
Evo, zdaj pa sem dobila idejo. Danes je naša Ajda postavila rekord v papanju in sem se odločila, da si postavim en tak mini blog na to temo.
Naša žverca papa nekje na 2 do 3 ure, količinsko poje malo, je pač svet preveč zanimiv, da bi ona jedla. To pa pomeni,da se bo najedla ravno toliko,da bo želodček utihnil, a se bo seveda potem tudi kmalu oglasil. In za mamo to pomeni: ODPRTA KUHINJA. Postajam umetnica v idejah, kombinacijah, mi gre fajn, kuhamo da se kar kadi (kljub kroničnemu pomanjkanju časa, prakticiram tako,da Ajda pač kuha z mano).
Ker pa me punce veliko sprašujejo, kaj jesti, kako jesti zdravo, kako pametno (za vse, ki ne veste, zadnje čase sem pridobila res veliko znanja o sami prehrani, metabolizmu, presnovi...še posebej pa sem se tudi poglobila v prehrano malih otrok, na kar sem tudi opozorila na enem od forumov)...sem se odločila, da bom tukaj te moje ideje zapisovala, kolikor bom pač lahko, gotovo bo komu v pomoč.
Ajdina papica danes (upam,da ne bo koga kap):
-zjutraj: mleko, flaša, 250 ml.
-mami zajtrkuje in Ajda pomaga, sama je kosmiče kruha,ki ji jih dam v njeno posodico. zraven se igra in hodi po kruhek,se ji prav fino zdi. Kruh jE temen, zrnat ali koruzni, belega pri nas skoraj ne kupimo (od tega res ni nobene koristi).
-na sprehodu pol Manner piškotka za otroke (ne vem, kje je pristala druga polovica, piškotke in razne sladke zadeve ji dam večinoma v dopoldanskem času, zaradi boljše presnove sestavin.sicer se sladkemu kar uspešno izogibamo pa na srečo tudi ni interesa). Aja, od piškotkov ji damo tudi BioPrimo pirine piškote za otroke (so ful njami), ekološka pridelava sestavin (zame najpomembneše vodilo ta hip).
-za malico: domače maline s pol banane, pol pretlačeno (banana jo zapira, tako da jo kombiniram s sadjem,ki odpira).
-čez pol ure poskusiva jogurt višnja za otroke (Biene Maja), zelo tekne a ga poje pol.pol pa mami.
-po dolgem spancu,kosilo: kuhan basmati riž z nekaj zrni graha in cvetače (eko) ter nekaj začimb in pasiran paradižnik za okus (Eta) + kuhan puranji medaljon (PP) z nekaj bazilike in peteršilja in ščep soli. Pojedla je pribl. pol toliko kot bi morala, se pravi,da bo kmalu spet lakota.
-mami kuha veliko kosilo, Ajda hoče sir in ga poje slaba 2 kubična cm.grize sama.
-še kosilo z mami: malo bučke, sojine kalčke je poskusila in jih jedla (jupi), paradižnik iz solate je kr cmokala.
-posladek po kosilu je bila melona, Ajda hoče poskusiti tudi to in poje dva mala koščka.
-čez nekaj časa se lotiva sadne rezine BioPrimo (eko sestavine), jabolko-višnja, tudi mami jo mal pohrusta zraven,res je odlična.
-pred večerjo še malica, da bo lažje zdržala do flaše: gres iz žitaric, poje nekaj večjih žličk. Razne greske in te zadeve dobi proti večeru,ko se organizem pripravlja na počitek.
-večerja: flaša za lahko noč, Hipp GuteNacht Brei, 200ml.
-sedaj spimo, padla dol. pokakala se še ni :-)
Tole v priponki pa si je privoščila mami:
puranove medaljone sem vrgla na grill ploščo, dodala začimbe in malo olja. Bučke sem narezala na kolobarje, posolila da spustijo vodo-a takoj vrgla na žar,da še ostanejo sočne, dodala provansalska zelišča. ko je bilo popečeno z obeh strani (zelo hitro)., sem dala na vsako rezino šopek sojinih kalčkov (prej jih vržeš v krop za nekaj minut-jaz to naredim s celim paketkom in dam pol v posodo in hladilnik,imam za večkrat) ter košček lahkega sira Jošta. Pokrila sem s pokrovom (na žaru),da se je sir raztopil in nato čez dala tamale paradajzke,da so se lepo zalepli.še malo sem pustila pod pokrovom. bilo je super slastno. Solato pa sem naredila iz preostanka kalčkov in paradižnikov+sol+bazilika+domače olivno olje (izključno za hladne jedi)+kis balsamico.
za vso kuharijo čez dan, sem porabila zelo malo časa,saj moram s časom delati zares ekonomično.se da narediti marsikaj, moraš pa biti dober organizator. kaj bomo jedli se ponavadi odločim zvečer (da dam ven iz skrinje) ali pa dopoldan.zelo redko pa kaj pripravim en dan prej.