RECEPT ZA MOŽGANSKO MOČ

Špinača in borovnice se bolj redko znajdejo na naših jedilnikih, raziskovalci iz univerze na jugu Floride pa priporočajo bolj pogosto uživanje teh dveh živil, še posebej tistim, ki želijo biti v starejših letih čimbolj mentalno aktivni.

Znanstveniki so dolga leta proučevali prednosti raznih diet, ki so vsebovale več špinače in druge zelenjave pa tudi sadje. Raziskave so izvedli na podganah in ugotovili, da so se starejše podgane mentalno odzivale precej boljše, kot pa tiste, ki take hrane niso uživale.

Dieta, ki so jo podgane uživale, je vsebovala 2% zmrznjene, posušene šipnače. Ugotovili so, da so te živali imele precej bolj razvite motorične sposobnosti in so se tudi hitreje učile, kot pa tiste podgane, ki so jih hranili z običajno hrano za podgane.

Tudi na Univerzi v Mehiki, so prišli do podobnih odkritij, le da so tam podganam namesto špinače, dodajali borovnice. Borovnice vsebujejo ogromno količino antioksidantov, ki pripomorejo k boljšemu spominu in možganski sposobnosti podgan.

Znanstveniki predvidevajo, da antioksidanti v teh dveh živilih pripomorejo k inhibiciji prostih radikalov in tako zmanjšajo kumulativne efekte, ki vplivajo tudi na staranje možganov.
Obstaja pa tudi verjetnost, da bi antioksidanti s svojim delovanjem pripomogli k zdravljenju Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni.
V borovnicah je ta aktivna spojina ANTOCIANIN, v špinači pa karotenoidi kot je npr. b-KAROTEN in LUTEIN.

Karotenoidi so fitokemikalije (naravne kemične snovi, ki jih najdemo v rastlinah) z močnim učinkom, cenimo jih predvsem kot močne antioksidante in zaviralce raka. V industriji jih bolj cenijo kot rastlinska barvila, topna v maščobah, ki jih najdemo v pomarančah, rumenem, rdečem in zelenem sadju ter zelenjavi. Med več kot 700 znanimi karotenoidi, si jih zlasti 5 lasti status antioksidanta: alfa-karoten, beta-karoten, likopen, lutein in zeaksantin.
Alfa-karoten in beta-karoten se v telesu lahko spremenita v vitamin A, če le-tega telo potrebuje. Preostala količina deluje kot antioksidant, pri čemer je alfa-karoten precej učinkovitejši od beta-karotena. Po drugi strani pa alfa-karoten le redko zasledimo v raznih antioksidantskih dodatkih, kjer je beta-karoten redno navzoč in si zato zasluži daljšo omembo.

Beta-karoten je pigment oranžne barve, pomaga preprečevati srčni napad, nepravilni srčni utrip, kapi in raka, še posebej pljučnega. Seveda tudi na splošno spodbuja imunske funkcije in uničuje proste radikale. Nahaja se zlasti v temno oranžni in temno zeleni listnati zelenjavi, temnejša ko je zelenjava, več beta-karotena vsebuje. Glede na to, da se gre za pigment oranžne barve, velja omeniti, da je pri zelenjavi skrit pod zelenim klorofilom. Prekomerno jemanje beta-karotena naj ne bi imelo negativnih posledic oz. bi lahko povzročilo rahlo rumenkasto-oranžen odtenek kože, zlasti pri otrocih. Ravno zaradi njegove netoksičnosti ga večina antioksidantskih dodatkov vsebuje v velikih količinah (25.000 IU, kar je 500% RDA).

Torej, obogatite svoje jedilnike z jedmi, ki so dobre in koristne za vaše zdravje in bodo v neki meri tudi pripomogle k počasnješemu staranju...