RECEPT ZA MOŽGANSKO MOČ

Špinača in borovnice se bolj redko znajdejo na naših jedilnikih, raziskovalci iz univerze na jugu Floride pa priporočajo bolj pogosto uživanje teh dveh živil, še posebej tistim, ki želijo biti v starejših letih čimbolj mentalno aktivni.

Znanstveniki so dolga leta proučevali prednosti raznih diet, ki so vsebovale več špinače in druge zelenjave pa tudi sadje. Raziskave so izvedli na podganah in ugotovili, da so se starejše podgane mentalno odzivale precej boljše, kot pa tiste, ki take hrane niso uživale.

Dieta, ki so jo podgane uživale, je vsebovala 2% zmrznjene, posušene šipnače. Ugotovili so, da so te živali imele precej bolj razvite motorične sposobnosti in so se tudi hitreje učile, kot pa tiste podgane, ki so jih hranili z običajno hrano za podgane.

Tudi na Univerzi v Mehiki, so prišli do podobnih odkritij, le da so tam podganam namesto špinače, dodajali borovnice. Borovnice vsebujejo ogromno količino antioksidantov, ki pripomorejo k boljšemu spominu in možganski sposobnosti podgan.

Znanstveniki predvidevajo, da antioksidanti v teh dveh živilih pripomorejo k inhibiciji prostih radikalov in tako zmanjšajo kumulativne efekte, ki vplivajo tudi na staranje možganov.
Obstaja pa tudi verjetnost, da bi antioksidanti s svojim delovanjem pripomogli k zdravljenju Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni.
V borovnicah je ta aktivna spojina ANTOCIANIN, v špinači pa karotenoidi kot je npr. b-KAROTEN in LUTEIN.

Karotenoidi so fitokemikalije (naravne kemične snovi, ki jih najdemo v rastlinah) z močnim učinkom, cenimo jih predvsem kot močne antioksidante in zaviralce raka. V industriji jih bolj cenijo kot rastlinska barvila, topna v maščobah, ki jih najdemo v pomarančah, rumenem, rdečem in zelenem sadju ter zelenjavi. Med več kot 700 znanimi karotenoidi, si jih zlasti 5 lasti status antioksidanta: alfa-karoten, beta-karoten, likopen, lutein in zeaksantin.
Alfa-karoten in beta-karoten se v telesu lahko spremenita v vitamin A, če le-tega telo potrebuje. Preostala količina deluje kot antioksidant, pri čemer je alfa-karoten precej učinkovitejši od beta-karotena. Po drugi strani pa alfa-karoten le redko zasledimo v raznih antioksidantskih dodatkih, kjer je beta-karoten redno navzoč in si zato zasluži daljšo omembo.

Beta-karoten je pigment oranžne barve, pomaga preprečevati srčni napad, nepravilni srčni utrip, kapi in raka, še posebej pljučnega. Seveda tudi na splošno spodbuja imunske funkcije in uničuje proste radikale. Nahaja se zlasti v temno oranžni in temno zeleni listnati zelenjavi, temnejša ko je zelenjava, več beta-karotena vsebuje. Glede na to, da se gre za pigment oranžne barve, velja omeniti, da je pri zelenjavi skrit pod zelenim klorofilom. Prekomerno jemanje beta-karotena naj ne bi imelo negativnih posledic oz. bi lahko povzročilo rahlo rumenkasto-oranžen odtenek kože, zlasti pri otrocih. Ravno zaradi njegove netoksičnosti ga večina antioksidantskih dodatkov vsebuje v velikih količinah (25.000 IU, kar je 500% RDA).

Torej, obogatite svoje jedilnike z jedmi, ki so dobre in koristne za vaše zdravje in bodo v neki meri tudi pripomogle k počasnješemu staranju...

Tudi zeljno solato smo poskusili

:-)

LAZANJA na Koroški Beli

Tolikokrat sem jo že naredila,da zdaj je pa res čas,da povem tole moje čarovnijo.

Moj mr.T je ne more prehvalit in bi jo zmazal kar cel pleh,če bi mu jaz pustila:-)

Takole gre.

Najprej popražim čebulico narezano zelo na drobno, dodam strok česna (s tisto napravico,da je res minimalno nasekljan), dodam šampinjone (eno pest), malo popražim in nato dodam meso, ga mešam in tlačim toliko časa,da je res čisto na drobno. ponavadi je to 0.5kg mletega mešanega faširanega mesa. Sicer drugače jemo faširano meso samo goveje, ampak za lazanjo pa se mešano izkaže veliko boljše, je pač bolj sočno. vse to mešam,da se fajn kuha ene 20min, zalivam z vodo,da vse pokuha, nato pa pride rdeče vino (po občutku), 2 žlički soli, malo suhe bazilike, origana, majarona, malo provansalskih, mleta paprika in en lonček pelatov (natur Eta). Pelate v posodi kar potlačim s tlačilko,da so koščki čimmanjši. potem to še vre in se kuha nekih 10 minut. vmes pripravim pekač, namažem z margarino. naribam sir.pripravim lazanje. Izkazalo se je,da so od Barille veliko boljše kot pa od Grande. so bolj mehke,gibljive,tanke pa več jih je notri. Zavrem tudi dober liter vode,da notri pomakam lazanje.

Ko meso še kuha, počasi naredim bešamel. eno žličko masla (za peko) dam v ponvico,da se stopi,dodam malo ostre moke in nato dodajam toplo mleko, sproti. ne vem, koliko je količinsko,ker delam izključno po občutku. hitro je treba mešat pa nujno dodat muškatni orešček. če se naredijo kepice, se znajdeš tako,da bešamel precediš skozi gosto cedilo pa imaš novega.

Prvo plast začnem tako,da takoj na pekač nalijem eno plast bešamela in dam eno plast lističev lazanje. prej jih namočim v vrelo vodo,da se zmehčajo. Nato dodam meso in potresem s sirom. nato spet plast lsitičev in bešamel in spet meso in sir...to delaš nekje,da imaš vsaj 3 plasti. Zgornjo plast zaključiš, na debelo razmažeš bešamel skupaj z naribanim sirom, potreseš z baziliko in mleto papriko, lahko tudi malo popra iz mlinčka.

Pečeš na 180°°, 20 minut, jaz dam na vetrnico, je super spečeno, sočno.

Pa tut dobro :-))