Kako kaj papica v vrtcu?

No, zadnji čas,da se tudi tukaj začne september. Res me dolgo ni bilo slišat, a imam razloge pa jih ne bom naštevala, se boste dolgočasili.

Mislim,da smo krizo uvajanja v vrtec preživeli, ali pa bolje rečeno, sem jo preživela. Ajdika je super,vsak dan boljše, zdaj že uživa v vrtcu s svojimi sošolci.

Zelo me je skrbelo, kako bomo furali papico in vrtec, pa ne toliko, kaj je na meniju, ampak bolj v smislu, kako in kdaj bo jedla.
So rekli,da zjutraj rajši ne jesti,ker potem zajtrka ne bo hotela v vrtcu. Hm,to je bilo najbolj krizno, ker naša mici, ko se zbudi najprej reče "mama", potem kaj zapoje in pokaže,kje so bili komarji,kje je pepca (njena kolegica) in potem je že na vrsti "AM AM AM" in to vedno bolj glasno. ko je bila flaša,še ni blo take panike, na brzino sem naredila,zmešala pa gremo amam. zdaj pa je treba že zvečer vse naštimat za nizki štart za zajtrk, hehe. Oči jo previje in obleče,jaz pa papico na mizo.
Zdaj pa nam je vrtec podrl naše lepe jutranje obrede.pa smo hitro naredili nove, še lepše :-) zjutraj dobesedno drvimo v vrtec,ker naša pupa zjutraj mal potegne.da lažje dočaka zajtrk, ji malo pomagam takole: pol wasa kruhka, pirina palčka, pol mini graham žemljice, krhelj jabolka, nekatrine,grozdje...karkoli, samo da lahko drži v roki in po poti zoba.

Zajtrk v vrtcu menda kar poje. Mleko ji seveda ne gre, sploh ne iz tistih šalčk, ostaja pri čaju. doma ji soka sploh še nisem orenk ponudila, oz.ga ni hotla, tako da je zaenkrat čaj zakon. Sadja tudi precej poje tam, sploh grozdje, tut s kakšnim piškotkom jo pocrkljajo. Doma pa non stop rabuta robide (mama pa si beli glavo z fleki na oblačilih).

Težava pa očitno postaja kosilo, jE sama, vzgojiteljici ji pomagata,če rabi pomoč. vendar res zelo malo poje. ne vem,a štrajka, a ji hrana ni ok. če po pravici povem,meni osebno na pogled ni bilo preveč mamljivo, dišalo pa kar nekam je. tut kar dober jedilnik imajo, razni greski in čokolinoti pa Ajdi ne bodo prav preveč blizu, tko da upam,da imajo res dovolj papice tam pod pultom :-))

Pravijo,da naj me še ne skrbi, bo že orenk začela jest, sedaj sem se že navadila,da ko jo grem iskat, mam s sabo polno torbo hrane, sicer celo vožnjo poslušam "am am" himno.